Opis

Sanska pasma spada med evropske alpske pasme koz in je izrazito mlečna pasma. Ime je dobila po dolini Saanen v Švici, od koder tudi izvira. Številni rejci po celem svetu cenijo to pasmo zaradi dobre mlečnosti. Tako je ta pasma sodelovala pri oplemenjevanju domačih (predvsem belih) pasem koz povsod po Evropi. Zato poznamo več pasem, ki so podobne sanski pasmi iz Švice: francoska sanska, bela nemška oplemenjena, ... ter navsezadnje tudi slovenska sanska pasma. Slovenska sanska pasma je nastala z oplemenjevanjem domačih koz (domača križana koza in bela balkanska koza) s sansko pasmo. Z uvozom plemenskih kozlov ali semena iz Švice, Avstrije, Nemčije in Francije so se naše koze približale tipu sanske koze. Zaradi avtohtone genetske osnove in tradicije reje v Sloveniji spada ta pasma v skupino tradicionalnih pasem. Pasma je primerna je tako za hlevsko kot za pašno rejo.

Koze slovenske sanske pasme so bele barve s kratko dlako in kožo, ki je nežna in fina. Koze so izrazito mlečnega tipa, velikega okvirja, telo je dolgo in koščeno z globokim in širokim in globokim prsnim delom. Imajo dolge, čvrste in ravne noge ter lepo pripeto in obsežno vime z veliko kapaciteto. Seski so enakomerno debeli in srednje dolgi, kar omogoča tako ročno kot strojno molžo. Glava je elegantna, trikotne oblike z na stran in rahlo naprej štrlečimi ušesi. Vrat je dolg, tanek, pri kozlih včasih delno poraščen z grivo. Samci imajo daljšo brado kot samice. Na vratu se pogosto pojavljajo zvončki. Pojavljajo se rogate in brezrožne živali, vendar samcev brez rogov ni priporočljivo odbirati za pleme zaradi pogostega pojava dvospolnikov (hermafroditov) pri potomstvu.

Koze so težke od 50 do 70 kg in v vihru visoke od 70 do 80 cm. Kozli so v povprečju težji za 20 kg, lahko pa dosežejo tudi krepko več kot 100 kg. Višina vihra pri kozlih se giblje med 80 in 90 cm. Pasma je sezonsko plodna. Z ustrezno tehnologijo reje je mogoče sezono spolne aktivnosti podaljšati. Prsk se začne pozno poleti in traja do januarja. Koze dosežejo spolno zrelost pri 6 do 9 mesecih starosti. Zrelost mladic in mladih kozlov za pripuste je v veliki meri odvisna od ustrezne oskrbe (prehrana in zdravstveno stanje). V primeru dobre oskrbe lahko prvič pripuščamo tudi pred prvim letom starosti.

Število koz slovenske sanske pasme je majhno. V večjih tropih redimo dobrih 500 živali. Število koz v manjših tropih z le nekaj živalmi ni znano. V obdobju 2006 je v okviru kontrole porekla in proizvodnje jarilo 280 koz. Rezultati pri teh kozah (plodnost in rodnost, mlečnost ter rast) kažejo v povprečju 1,7 rojenih kozličev na gnezdo, 600 kg mleka s 3,3 % maščobe in 2,8 % beljakovin. Povprečna količina namolzenih mlečnh beljakovin in maščobe v celotni laktaciji znaša 36 kg. V kontrolo so praviloma vključene živali boljših rejcev in predstavljene rezultate ni možno posplošiti za celotno populacijo koz slovenske sanske pasme. Rejski cilji pri slovenski sanski pasmi koz so usmerjeni v ohranitev pasme v njenem tipu in zaradi majhne populacije v čim večji meri preprečevati parjenje v sorodu ter povečati populacijo. Rejski cilji so: 2 kozliča na gnezdo, ki do odstavitve priraščata (vsak) po 250 g/dan, 700 kg mleka v laktaciji s 3,7 % maščobe in 3,5 % beljakovin.

Galerija

Povezave in viri

• Informacije o nakupu plemenskih koz in kozlov slovenske sanske pasme v Sloveniji
  
• Plodnost in rodnost v kontroliranih tropih
• Mlečnost v kontroliranih tropih
• Rast v kontroliranih tropih
• Združenje malih sirarjev
• Slovenska sanska pasma - EFABIS

• Maučič, S. 1994. Telesna masa koz v povezavi s parametri mlečnosti pri sanskem in srnastem tipu v Sloveniji. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Kompan, D. in sod. 1996. Reja drobnice. ČZD Kmečki glas, 43-45, 49-50 str.
• Brežnik, S. 1997. Sanska koza. Drobnica, 2(2): 13-14.
• Ločniškar, F. 1998. Plodnost in rogatost koz. Drobnica, 2(3): 13-14.
• Čampa, M. 2002. Vodenje prehrane tropa mlečnih koz. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Bajt, N., Golc-Terger, S. 2002. Izdelava jogurta, skute in sira. ČZD Kmečki glas
• Birtič, D., Cividini, A., Kompan, D., Komprej, A., Bojkovski, D., Žan Lotrič, M., Drašler, D., Simčič, M., Gorjanc, G., Klopčič, M., Potočnik, K., Krsnik, J., Čepon, M. 2004. Rejski program za slovensko sansko pasmo koz. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko., Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, 61 str.
• Ženko, M. 2006. Mlečnost, potek laktacijske krivulje in sestava mleka pri kozah po zgodnji odstavitvi kozličkov. Magistrsko delo. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Ogorevc, K. 2007. Tržno vrednotenje tradicionalnih sirov v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
• Orešnik, I., Polak, M., Visočnik, M. 2008. Obožujem sir. ČZD Kmečki glas