Opis

Srnasta koza spada med evropske alpske pasme koz in je mlečna pasma. Živali so odporne, dobrega zdravja in kar je najpomembnejše, tudi v slabših pogojih reje ohranjajo dobro prirejo. Slovenska srnasta pasma je nastala z oplemenjevanjem vseh obarvanih koz s kozli ali semenom kozlov srnastega tipa predvsem iz Nemčije (ang. German Improved Fawn) in Francije (ang. French Alpine). Zaradi avtohtone genetske osnove in tradicije reje v Sloveniji spada ta pasma v skupino tradicionalnih pasem. Slovenska srnasta pasma je najštevilčnejša pasma koz v Sloveniji. Primerna je tako za pašno rejo na strmih površinah kot za hlevsko rejo.

Koze slovenske srnaste pasme so sivorjave do rjavordeče, včasih tudi temnorjave barve, s črno progo po hrbtu, črnimi ušesi ter črnim vrhom repa. Dlaka je kratka in gladka, pri samcih je lahko daljša na vratu in po hrbtu. Glava je značilna, plemenita mlečna, kozli imajo tipično samčevo glavo. Vrat prehaja v viher brez grbe, hrbtna linija je ravna, telo pa značilno za mlečni tip živali s poudarjenim dolgim trikotnim profilom. Pojavljajo se rogate in brezrožne živali, vendar samcev brez rogov ni priporočljivo odbirati za pleme zaradi pogostega pojava dvospolnikov (hermafroditov) pri potomstvu. Kljub mlečnemu videzu je omišičenost zadovoljiva, kar je pomembno pri pitanju kozličev za zakol. Vime je polkroglo, dobro pripeto, seski so enakomerno debeli, primerni za sesanje ter ročno in strojno molžo.

Koze tehtajo od 50 do 60 kg, kozli 80 kg in več. Pasma je sezonsko plodna. Prsk se začne pozno poleti in traja do januarja. Spolno zrelost dosežejo koze pri 6 do 9 mesecev starosti. Z ustrezno tehnologijo reje je mogoče sezono spolne aktivnosti podaljšati. Zrelost mladic in mladih kozlov za pripuste je v veliki meri odvisna od ustrezne oskrbe (prehrana in zdravstveno stanje). V primeru dobre oskrbe lahko pripuščamo tudi pred prvim letom starosti.

Slovenska srnasta pasma je najštevilčnejša pasma koz v Sloveniji. Pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, je v obdobju 2006 jarilo 964 koz. Rezultati (plodnost in rodnost, mlečnost ter rast) kažejo v povprečju 1,6 rojenih kozličev na gnezdo, 550 kg mleka s 3,3 % maščobe in 3,0 % beljakovin. Povprečna količina namolzenih mlečnh beljakovin in maščobe v celotni laktaciji znaša 35 kg. Ker so v kontrolo vključene živali boljših rejcev, predstavljene rezultate ni moč posplošiti na celotno populacijo koz slovenske srnaste pasme pri nas. Rejski cilji pri slovenski srnasti pasmi koz so usmerjeni v ohranitev pasme v tipu in pri tem v povprečju doseči 1,8 kozliča na gnezdo, ki do odstavitve priraščata (vsak) po 250 g/dan, 700 kg mleka v laktaciji s 3,7 % maščobe in 3,5 % beljakovin.

Galerija

Povezave in viri

• Informacije o nakupu plemenskih koz in kozlov slovenske srnaste pasme v Sloveniji
• Plodnost in rodnost v kontroliranih tropih
• Mlečnost v kontroliranih tropih
• Rast v kontroliranih tropih

• Združenje malih sirarjev
• Slovenska srnasta pasma - EFABIS

• Maučič, S. 1994. Telesna masa koz v povezavi s parametri mlečnosti pri sanskem in srnastem tipu v Sloveniji. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Kompan, D. in sod. 1996. Reja drobnice. ČZD Kmečki glas, 45-46, 50 str.
• Ločniškar, F. 1998. Plodnost in rogatost koz. Drobnica, 2(3): 13-14.
• Čampa, M. 2002. Vodenje prehrane tropa mlečnih koz. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Bajt, N., Golc-Terger, S. 2002. Izdelava jogurta, skute in sira. ČZD Kmečki glas
• Cividini, A., Kompan, D., Komprej, A., Birtič, D., Bojkovski, D., Žan Lotrič, M., Drašler, D., Simčič, M., Gorjanc, G., Klopčič, M., Potočnik, K., Krsnik, J., Čepon, M. 2004. Rejski program za slovensko srnasto pasmo koz. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko., Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, 59 str.
• Ženko, M. 2006. Mlečnost, potek laktacijske krivulje in sestava mleka pri kozah po zgodnji odstavitvi kozličkov. Magistrsko delo. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Hriberšek, K. 2006. Mlečnost in sestava mleka slovenske srnaste pasme koz. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
• Ogorevc, K. 2007. Tržno vrednotenje tradicionalnih sirov v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
• Orešnik, I., Polak, M., Visočnik, M. 2008. Obožujem sir. ČZD Kmečki glas