Volna, zavrženo bogastvo

Ovčja volna: nadležen odpadek ali vrhunska naravna surovina?

Prireja ovčje volne je bila pred tisočletji eden pomembnih razlogov za udomačitev ovc. Njena kvaliteta se je skozi evolucijo in sistematično strokovno delo nenehno izboljševala. Vse se začne pri striženju: strižemo čiste, suhe živali, v primerno čistem prostoru, volno sortiramo in ustrezno skladiščimo. Takšna je primerna za nadaljnje postopke predelave v katerih dobimo vrhunske naravne proizvode.

TV novinarki Anamariji Ficko smo za A KANAL pomagali pripraviti prispevek o pravilnem striženju in ravnanju z ovčjo volno. Prikaz je na Ekološki kmetiji Vučji ogrizek izvedel 16 X slovenski državni prvak Alojz Novak-Slavc, pletilja Tončka Jankovič je pokazala kako jo spreminjamo v XXL izdelke, nekdanji državni prvak v striženju, vodja slovenske reprezentance strižcev in (so)organizator več kot 20-tih državnih tekmovanj Boris Grabrijan pa je podal nekaj informacij o domači ovčji volni.

Prispevek si lahko ogledate na povezavi: https://www.24ur.com/video/iz-sveta-na-bolje-volna-zavrzeno-bogastvo_63509730.html

V drugi polovici leta 2025 je EU CAP Network v okviru Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI) ustanovil novo fokusno skupino z naslovom “Innovative and sustainable ways to strengthen the role of farmers in revitalising the European wool value chain”(Inovativni in trajnostni načini za okrepitev vloge kmetov pri oživljanju evropske volnarske verige). Njena naloga je preučiti stanje in poiskati rešitve za oživitev celotne evropske volnarske verige.

Na poziv za vključitev v strokovno skupino se je odzvalo preko sto kandidatov, izbranih pa je bilo 18 članov iz 15 držav Evropske unije ter po en predstavnik iz Združenega kraljestva in Srbije. Iz Slovenije kot strokovnjak sodeluje Boris Grabrijan.

Ovčji trop v EU trenutno šteje 57 milijonov ovc, registriranih pa je okoli 600 različnih pasem, s katerimi letno priredimo dobrih 91 milijonov ton volne. Kako resen je problem lokalne predelave pove podatek da ¾ držav članic EU (tudi Slovenija in Hrvaška) več ne premore niti pralnice surove ovčje volne.

Pomembno:

Tudi ko se izdelkom iz naravne ovčje volne izteče življenjska doba in ti mogoče (bog ne daj) končajo v naravi; ne predstavljajo posebne nevarnosti. Volnena vlakna so organska snov, bio razgradljiva in seveda ne puščajo ostankov mikroplastike v okolju, kar nas sedaj tako skrbi.

Ko naslednjič sežete po tekstilnem izdelku preverite: je iz naravne ovčje volne? Je ta pridelana (in predelana pod znanimi pogoji!) v Evropi ali pa je k nam pripotovala iz drugega kontinenta in bila predelana v sumljivih okoliščinah?

 

Lep pozdrav,

                     Boris Grabrijan