Opis Drežniška pasma koz je edina avtohtona pasma koz v Sloveniji in izvira iz Zgornjega Posočja. Pasma je dobila ime po vasi Drežnica. Stroge zahteve nekdanjih oblasti po omejitvi in celo prepovedi paše koz v petdesetih letih 20. stoletja, so močno vplivale na dolgoletno nesistematično rejsko delo v kozjereji in drastično zmanjšanje staleža koz, predvsem po drugi svetovni vojni. Živali te pasme so v preteklosti omogočale poseljenost odročnih krajev Slovenije s težjimi razmerami za pridelovanje hrane. Nekaterim rejcem je uspelo ohraniti nekaj tropov živali in s tem dragoceni del slovenske kulturne in naravne dediščine. Drežniška pasma je izrazito pašna žival in zelo primerna za ekstenzivne pogoje reje. Zaradi omejitve reje koz v preteklosti, delom pa tudi pospeševanja uporabe pasem koz z večjo prirejo, so rejci težko prišli do ustreznih plemenskih kozlov. Na današnjo populacijo drežniške pasme so deloma vplivali tudi kozli drugih pasem. To se najbolj vidno odraža v obarvanost koz, ki je zelo raznolika. Prevladujejo temneje obarvane živali; črne (po domače se takšni kozi reče črna), sivočrne (po domače zelene), črne z belimi lisami po glavi in trupu (po domače golobaste) , ter črne in sivočrne z rožo na čelu (po domače zelena plista). Pojavljajo se tudi rjave, rumenorjave, črnorjave (po domače sajaste) in bele s črnimi lisami (po domače pirnjaste ali blekaste). Dobra tretjina živali je črne barve. Nekatere živali so po grebenu hrbta in stegnih porasle z daljšo dlako (po domače cimbasta). Za samce in nekatere samice je značilna močno razvita brada. Na vratu se pogosto pojavljajo zvončki. Živali so robustnejše konstitucije in močnih kosti. Rogovi pri kozlih so veličastni, saj lahko dosežejo v dolžino tudi 1 meter. V večini primerov so rogate tudi koze. Koze so težke od 40 do 60 kg in imajo višino vihra od 60 do 70 cm. Kozli tehtajo od 50 do 70 kg in imajo višino vihra od 65 do 75 cm. 
Drežniško pasmo koz odlikujeta odpornost in odlična prilagojenost na skromne pogoje reje. Po namenu reje obstajata dva tipa. V okolici Drežnice imajo rejci koze v planinah od pozne pomladi do začetka zime in jih uporabljajo izključno za prirejo mesa kozličev. Koze jarijo od začetka leta do zgodnje pomladi. Mladiči so odstavljeni preden gredo tropi v planine. Zaradi dolge pašne sezone rejci nimajo velika stika z živalmi, kar se odraža v bolj živahnem skoraj divjem temperamentu. V okolici Bovca rejci koze drežniške pasme molzejo in odbirajo živali v mlečnem tipu, ki ni tako robusten kot mesni tip. Vime je pogosto temneje obarvano. Zaradi pomanjkanja rejskega dela v preteklosti je vime velikokrat precepljeno, neizenačeno in z neizenačenimi seski. Vime je pri mesnem tipu majhno in s kratkimi seski. 
Velikost celotne populacije koz drežniške pasme je ocenjeno na dobrih 400 živali. Populacija je zaradi majhnega števila ogrožena. Stanje je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker je populacija razdeljena na dva tipa, pri čemer se živali različnih tipov praviloma ne parijo. Rezultati koz pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, (plodnost in rodnost, mlečnost ter rast) kažejo v povprečju 1,25 rojenih kozličev na gnezdo. Rejci pri mlečnem tipu namolzejo 330 kg mleka v laktaciji s 4,7 % maščobe in 3,5 % beljakovin. Povprečna količina namolženih mlečnh beljakovin in maščobe v celotni laktaciji znaša 27 kg. Ker je precejšen delež živali vključenih v kontrolo, so predstavljeni rezultati primerna ocena za celotno populacijo te pasme. Rezultati, ki jih dosegajo koze drežniške pasme so slabši kot npr. pri slovenski srnasti ali slovenski sanski pasmi, a je pri tem potrebno povdariti, da je mleko koz drežniške pasme bolj bogato na sestavi in da je moč v skromnih pogojih reje prirediti primerljivo količino suhe snovi v mleku kot s slovensko srnasto pasmo. Rejski cilji pri drežniški pasmi koz so usmerjeni v preprečevanje parjenja v sorodstvu, razširitvi reje in s tem povečevanje staleža. Pri tem želimo ohraniti robustnost, odpornost in prilagojenost na skromne pogoje reje na hribovitih in gorskih pašnikih. Galerija
Povezave in viri
Drežnica | Bovec | Občina Bovec - Wikipedia | Posočje - Bregar, D. 1997. Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
- Ločniškar, F. 1998. Plodnost in rogatost koz. Drobnica, 2(3): 13-14.
- Kancler, K. 2000. Drežniška koza. Drobnica, 5(4): 5-7.
- Bajt, N., Golc-Terger, S. 2002. Izdelava jogurta, skute in sira. ČZD Kmečki glas
- Drašler, D. 2002. Opis kontrolne regije mitohondrijske DNA in gena za beta laktoglobulin pri drežniški kozi. Diplomska naloga. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.
- Žan Lotrič, M., Kompan, D., Cividini, A., Komprej, A., Bojkovski, D., Birtič, D., Drašler, D., Simčič, M., Gorjanc, G., Klopčič, M., Čepon, M., Potočnik, K., Krsnik, J. 2004. Rejski program za drežniško kozo. Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko., Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, 56 str.
- Koren, D. 2006. Mlečne planine v Zgornjem Posočju: o življenju in gospodarjenju na planinah s predelavo mleka. Razprave in raziskave 13. Bled, Triglavski narodni park, 76 str.
- Ogorevc, K. 2007. Tržno vrednotenje tradicionalnih sirov v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
- Orešnik, I., Polak, M., Visočnik, M. 2008. Obožujem sir. ČZD Kmečki glas
|
