notice
Domov
Belokranjska pramenka - pasma ovc (BP) Pretvori v PDF datoteko Natisni Pošlji z e-pošto
SUNDAY, 23 SEPTEMBER 2007 11:55

Opis

Belokranjska pramenka je ena od slovenskih avtohtonih pasem ovc, ki je namenjena prireji jagnjet. Ime je dobila po največji slovenski regiji na jugovzhodu Slovenije. Nekoč so jo redili na obeh bregovih reke Kolpe, predvsem v hribovitih in kraških predelih Bele krajine, kjer so še danes razmere za kmetovanje zelo slabe. Pasma je danes najbolj razširjena na območju Adlešičev, Črnomlja in Vinice. Belokranjska pramenka je skromna in odporna ovca, dobro prilagojena na kamnite kraške pašnike. Ovce te pasme tehtajo okrog 50 kg, ovni malo več, vendar le izjemoma več kot 65 do 70 kg. Živali se danes med rejami zelo razlikujejo. V nižinskih krajih so ovce večje, na kraškem terenu telesna masa ovc ne dosega niti 45 kg. Rezultati meritev izmerjene telesne mase živali v letu 2008 kažejo, da je povprečna telesna masa ovc 30,5kg in ovnov vse do 74,5kg. Razlogiso izboljšani pogoji reje v zadnjih letih pri nekaterih rejcih, boljša prehrana in zdravstvena oskrba živali. Živali imajo dolgo resasto volno, ki jih dobro zaščiti pred mrazom in dežjem. Večina rejcev striže ovce enkrat letno, pozno spomladi. Volna te pasme ni najprimernejša za predelavo, saj so volneni izdelki zelo grobi. Prevladujejo živali bele barve z značilnimi črnimi lisami ali pikami po glavi, še bolj pa po nogah. Črne lise so redkejše v predelih, ki so poraščeni z volno. Živali imajo zelo dolg rep, ki sega skoraj do tal in je ravno tako porasel z resasto volno. Ovne krasijo izjemno bogati rogovi, ki so pri starejših ovnih nekajkrat zaviti. Rogate so tudi nekatere ženske živali, vendar so njihovi rogovi kratki.

Belokranjska pramenka

Ovce so sezonsko plodne, torej jagnjijo le enkrat letno, spomladi. Zunajsezonske jagnjitve (tri jagnjitve v dveh letih) so izjemna redkost. Pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, se je v zadnjih letih število rojenih jagnjet na ovco in število živorojenih jagnjet v gnezdu povečalo. Vzroke lahko najdemo v izboljšanju tehnologije reje in boljšemu dokrmljevanju ovc v času brejosti. V povprečju imajo ovce 1,15 jagnjet na gnezdo, pri boljših rejcih tudi do 1,2 jagnjeta. V preteklosti je prevladovalo mnenje, da jagnjice dvojčice niso primerne za nadaljnjo rejo. Rejci tudi niso marali ovc, ki so dajale dvojčke, ker so jih ovce težko vzredile. Takšno ravnanje rejcjev je bilo moč povezati s skromno prehrano - brez dodatkov močne krme in s slabo kakovostjo sena. Jagnjeta dosežejo telesno maso 25 kg šele pri starosti 3 do 4 mesecev, včasih tudi pozneje. Povprečni denvni prirast jagnjet je 215 g. Zaradi tankih kosti, jagnjeta odlikuje dobra klavnost, slovijo pa tudi po pregovorno odlični okusnosti mesa. Zaradi majhnega števila živali je precejšen problem parjenje v sorodstvu. Pasma je bila leta 1996 vključena v program ohranjevanja avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. Od takrat se stalež živali povečuje.

V letu 2006 je pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, jagnjilo 565 ovc, vseh živali v kontroli pa je bilo malo čez 800. Rezultati (plodnost in rodnost, ter rast) kažejo v povprečju 1,2 rojenih jagnjet na ovco na leto. Ker je precejšen delež živali vključenih v kontrolo, so predstavljeni rezultati primerna ocena za celotno populacijo te pasme. Ti rezultati so slabši kot pri drugih uveljavljenih pasmah ovc v Sloveniji, a se je potrebno zavedati, da je to v veliki meri posledica skromnih pogojev reje, verjetno pa tudi posledica izdatnega parjenja v sorodstvu v bližnji preteklosti.

Pri belokranjski pramenki je najpomembnejši rejski cilj usmerjen v ohranitev pasme in njenih značilnih lastnosti. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju parjenja v sorodu. S skrbnim rejskim delom, so rejci uspeli pri tej pasmi ohraniti živahen temperament živali, odpornost proti boleznim, lahke jagnjitve, dolgoživost, prilagodljivost na sušne in skromne pogoje reje, ter močno izražen materinski čut.

Rejci se za pasmo odločajo zaradi njene skromnosti, dobre prilagodljivosti na kraški teren in odlične pečenke. Večinoma rejci ovce pasejo na pašnikih v bližini doma, poleti brez dokrmljevanja, pozimi pa vse tja do prvega snega. Ker se ovce odlično obnesejo na kamnitih pašnikih, so odlične za preprečevanje zaraščanja in s tem tudi preprečevanje požarov na suhih kraških tleh. Zaradi svoje izjemne prilagodljivosti na skromne pogoje reje in kakovosti mesa je med lokalnimi rejsci belokranjska pramenka zelo cenjena.

Galerija

Trop belokranjskih pramenk - ovc (© B. Grabrijan)Belokranjska pramenka z jagnjetom (© I. Gostinčar)Belokranjska pramenka - oven (© A. Golob)Belokranjska pramenka - oven (© ???)Belokranjska pramenka - oven (© M. Cvirn)Belokranjska pramenka - oven (© G. Gorjanc)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Belokranjska pramenka - oven (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© P. Pokorn)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© V. Rezar)Trop belokranjskih pramenk (© G. Gorjanc)Trop belokranjskih pramenk (© G. Gorjanc)Trop belokranjskih pramenk (© I. Gostinčar)Trop belokranjskih pramenk (© I. Gostinčar)Trop belokranjskih pramenk (© I. Gostinčar)Trop belokranjskih pramenk (© G. Gorjanc)Trop belokranjskih pramenk (© D. Kompan)Trop belokranjskih pramenk (© G. Gorjanc)Trop belokranjskih pramenk (© I. Gostinčar)Trop belokranjskih pramenk (© D. Kompan)Trop belokranjskih pramenk (© D. Kompan)

Povezave in viri

 

LAST_UPDATED2